Računalnikar
Programirati sem začel v zadnjih razredih osnovne šole. Znati programirati se mi je zdelo frajersko. Nekaj let sem poskušal naučiti pascala, a dlje od prepisovanja primerov nisem prišel. Postavljal sem tudi spletne strani, a to ni bilo pravo programiranje. Kako razmišljati kot programer sem zaslutil šele, ko sem bil v programiranje prisiljen: želel sem postaviti IRC bota na VAX/VMS strežniku. Na njem je tekel IRC odjemalec z možnostjo pisanja skript. Natisnil sem si vseh 30 strani navodil za tisti jezik ter veliko poskušal.
V zadnjih počitnicah pred srednjo šolo sem v okolju Delphi napisal knjigovodski program za očetovo pisarno. Takrat sem začel učiti tudi golfa: Delphi, java in golf so vse, česar se spomnim s tistih počitnic. Med srednjo šolo sem za spletno stran ptujskega golf igrišča razvil sistem za upravljanje vsebin (v perlu).
Kasneje sem iz računalništva diplomiral in doktoriral na Univerzi v Ljubljani. V Laboratoriju za bioinformatiko sem se srečal s strojnim učenjem, z bioinformatiko, in z veliko programiranja. Tam gradimo prijazno okolje za analizo podatkov Orange.
Plesalec
Argentinski tango plešem od leta 2012. Všeč mi je, da v tangu najin ples sproti ustvarjava skupaj. Zame v tangu ni zaporedij, niti standardnih gibov, ampak se s plesalko za vsak delček giba dogovarjava sproti. Že preprost korak levo ni vedno enak: lahko je recimo različnih dolžin, različnih hitrosti, različnih višin, vse to pa lahko med korakom na skoraj poljuben način spreminjava. Še več, med korakom lahko spreminjava tudi smer in tako korak zaokroživa.
V vsakem trenutku je pred nama večdimenzionalen zvezen prostor možnosti. Več možnosti kot dopustiva, natančnejša morava biti. Mislim, da prav od tu pride občutek intenzivnega soustvarjanja, zaradi katerega imam tango rad. In zdi se mi, da novih možnosti nikoli ne zmanjka. Dlje kot plešem, več jih vidim.
Zaradi tanga drugače dojemam glasbo. Raje jo imam. Spremenilo se mi je tudi dojemanje svojega telesa in gibanja. Nisem se zavedal, v kako slabem stanju sem.
Gibalec?
Pred tangom se niti nisem zavedal, kako zelo štorast sem. Če sem se že premikal, sem počel kaj monotonega: tekel sem in kolesaril. Tango je hitro pokazal, da mi manjka koordinacije, gibčnosti in moči.
Mladost sem preživel pred knjigami, računalnikom in televizijo. Svoj gibalni razvoj sem malo zamudil. Šele sedaj poskušam zamujeno nadoknaditi. Morda se ne zdi veliko, a eno uro na dan namenim različnim vrstam gibanja. Občutek, da moje telo počasi postaja vedno bolj sposobno, je čudovit.